Tanja Plevnik / Hvalnica fotografiji: zapisi iz temne sobe, polne svetlobe

Če je Fotohiša Pelikan fizični prostor oprijemljive fotografske dediščine in s tem praktični poklon fotografski umetnosti, obrti in mojstru, potem predstavlja Hvalnica fotografiji izpod peresa mag. Tanje Plevnik njen teoretski temelj. Čeprav zmoreta sobivati tudi vsaka zase, pa šele skupaj tvorita zaokroženo in celovito izkušnjo razumevanja in osmišljanja fotografije ter uživanja v njej.

V knjigi je najprej predstavljena retorika in metaforika pionirjev fotografije, izbira imen, ki so jih prevzeli ali si jih izmislili za prakso in produkte svojega delovanja. Posebne pozornosti je deležen eden očetov prve fotografije, angleški znanstvenik in filozof William Talbot, pisec knjige The Pencil of Nature (1844), ki jo lahko imamo za prvo teorijo fotografije. Sledi panorama pogledov nekaterih vplivnih avtorjev, ki so pisali o fotografiji v 20. stoletju: profesor na šoli za dizajn Bauhaus László Moholy-Nagy, francoski intelektualec, teoretik filma Andre Bazin, prva doktorica fotografije Gisèle Freund, pisateljica, predavateljica in aktivistka Susan Sontag, angleški pisec, slikar in kritik John Peter Berger ter dva dolgoletna kuratorja fotografije v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, Beaumont Newhall in Thaddeus John Szarkowski. Tretji del knjige je v celoti posvečen pogledom dveh piscev, ki sta se znala tako lucidno, filozofsko in flanersko sprehajati med različnimi žanri in sta bila oba očarana s fenomenom fotografije, Walter Benjamin, filozof, ki nikoli ni prebival v svoji lastni sliki in Roland Barthes, iskalec aorista in tretjega smisla.

Vsi omenjeni avtorji so se ukvarjali (tudi) z identiteto fotografije, eni, da bi našli njeno esenco, unikatnost, razliko od drugih medijev, drugi so s svojimi kritičnimi analizami družbe in medijev dokazovali, da se prvi motijo. Vsem pa je skupno to, da sodijo v čas, ko se je fotografije še jemalo v roke in zlagalo v albume, torej v preddigitalno ero, so se pa že zavedali, da je fotografija postala najbolj prepoznaven jezik naše civilizacije, kot se je izrazila Gisèle Freund. In v tem se resnično niso motili.

Jezik: slovenski
Velikost: 163 × 225 × 18 cm
Vezava: mehka
Založba: Muzej novejše zgodovine Celje, 2022