Milan Pajk / Prostori samote

Španica samoteFotografski projekt Milana Pajka, sestavljen iz knjige in razstave. Knjiga vključuje 11 serije s 69 fotografijami. Ker so fotografije bistveno in kontekstualno povezane s prostori severozahodne Afrike, so prevodi samoumevno v francoščini. Razstava sodobne galerije, ki spremlja knjigo, prikazuje izbor 39 fotografij, večinoma doseženih z analogno tehniko. Serija in razstavaEspaces de osamljenjeSe ukvarja z osamljenimi območji Sahare, kjer posameznik ne more samo razumeti tega bežnega življenja, Ampak dvomim tudi v naše dojemanje tega sveta.
Potovanje pomeni izkušnje. Izkušnje s čim? Novi? Drugačen? Kakšna razlika? Kaj je ostalo na tem svetu, ki nam še ni vizualno znano, Čeprav tega še nismo videli skozi lastne oči? Do 19.^th V stoletju so popotniki opisali svoja potovanja, od takrat pa so bila njihova potovanja fotografirana. Zdi se, da je izum fotografije prinesla ne le dobre, ampak tudi slabe stvari. Ne pomeni samo prehod iz tipografije v grafiko, kot pravi Marchall McLuhan; če želimo verjeti Jeane Genet, Fotografija vodi svet, da se razvije v fantazijski bordel. Če ugotovimo, da je ta religija podob in predvsem elektronski mediji potisnila dojemanje sveta, To je vsekakor res. Obenem pa se zdi, da zaradi tega lahko le literatura še vedno ponudi nekaj zavetja za domišljijo. Fotografija je prinesla slike sveta v naše domove. In hkrati nas je oropal užitek odkritja. Turist, ki stoji pred pisanim stolpom ali pod piramidami blizu Kaira, je treba zadovoljiti zgolj primerjavo tistega, ki stoji pred njim. zelo oči in podobe, ki so mu že dolgo znane iz fotografij. Kaj mu je ostalo? Samo za slikanje teh krajev.

Danes je potovanje postalo enostavno. Čez nekaj ur lahko zamenjamo hladno evropsko jutro za vročino tropov. To je čudovit zamisel, vendar se lahko še vedno imenuje potovanje? Ali ni to le gibanje, prenos na enako raven udobja z boljšim podnebjem? Kaj je potem potovanje? Ali mora nekdo zapustiti prebivališče svojega plemena, da bi potovali? Zdi se, da je resnično potovanje veliko bližje izletu v lastno bitje, čeprav je to mogoče storiti med sproščanjem na kavču doma, in ne tako fizični prenos telesa na daljno lokacijo. Nomadi Sahare, Tuarega, se vsakih nekaj let preselijo okoli deset ali sto kilometrov stran v popolnoma identično okolje. Vendar pa je njihovo stalno gibanje prisotno v njihovih dušah in ne toliko v njihovih fizičnih selitvah. Pravzaprav le njihove duše potujejo, njihova telesa predstavljajo le posode zanje. Te stvari se lahko zdijo drugačne v naših dojemanjih. Ampak osamljena območja Sahare so prostori, kjer ne moremo samo razumeti tega bežnega življenja. Ampak dvomim tudi v naše dojemanje tega sveta.

Besedilo:Milan Pajk
OblikovanjaRanko Novak
Jezik: Slovensko, francosko.
Velikost:: 27 x 24 cm, 120 strani
Vezen: Mehki pokrovni
Izdajalec:DesigNovak, 2010