Dnevnik, 11. april, 2021, 2011

14. aprila 2021.
Ko začnem jutranji sprehod ob 18.30, me od prvega dne spremlja hrupni motorizirani pometalec. Izvodnja, oblečena v oranžno s kapuco spodaj, dela s puhalom za listja. Eden od njegovih krivih užitkov je, da razstreli majhno belo plastično vrečo brezciljno skozi pešno cono. Ne morem si pomagati, da me spominjajo na film American Beauty - brez lepote, ampak z veliko hrupa. Ko ga vprašam o razlogih za njegovo dejavnost, mi je v svojem lepem lokalnem naglasu pojasnil, da je njegova naloga, da zbudi umazanijo, da lahko pometalec opravi ostalo.

Mesto na začetku enaindvajsetega stoletja je glavna tema »Mestnih dnevnikov« Petra Bialobrzeskega. V tem dolgotrajnem projektu, ki doslej obsega 19 zvezkov, od leta 2013 raziskuje, ali je mogoče predsodke o mestu, ki so produkt predsodkov, osebnih opazovanj in medijskih komunikacij, spremeniti v specifično podobo. Ne glede na to, ali gre za Osako ali Unno, Wuhan ali Wolfsburg, Bialobrzeskega zanimajo kulturne razlike, ki jih globalizacija vse bolj skriva in jih naredi vidne s pomočjo navidez objektivizirajoče estetike. Aktualna politična in družbena dogajanja se odražajo tudi v podobah in dnevniških zapisih Bialobrzeskega. Kaira na primer ni mogoče razumeti brez arabske pomladi, Aten brez evrske krize, Wolfsburga pa seveda brez VW in emisijskega škandala. Ob izidu »Atenskega dnevnika« je Melanie Mühl v FAZ zapisala: »Vsi bi morali videti te fotografije.«
Oblika in število strani vseh naslovov sta enaka. Ta sistematičen pristop omogoča primerjalni pogled na različna urbana okolja, od megalopolisa, kot je Bangkok, do vestfalskega srednje velikega mesta, kot je Unna. Nadaljnji zvezki bodo objavljeni v ohlapnem vrstnem redu v naslednjih nekaj letih.

Dela Petra Bialobrzeskega so bila razstavljena po vsem svetu. Je prejemnik številnih nagrad, vključno z dvema nagradama World Press Photo (2003, 2010). Leta 2012 mu je Nemško fotografsko društvo podelilo nagrado dr. Ericha Salomona.