Starodavna mesta, kot je Istanbul, so že v antiki predstavljali prostore svobode in so zato za tisočletje prehitela srednjeevropski koncept, ki je zaživel v visokem srednjem veku. Istanbul, imenovan tudi The Great City of Istanbul, je danes neobvladljiv megapolis, njegovi začetki pa segajo v čas starogrškega Lygosa.
Čeprav se je v zgodovino vpisal šele pod imenom Bizanc, je njegova vloga ostala enaka. Še naprej in vse bolj se je razvijal v središče različnih svetov in kultur. Kot prostor neposrednega stika med kontinenti in civilizacijami, je bilo mesto sposobno absorbirati, prepletati in spremeniti vse, ki so se v njem naselili. Iz azijskih Turkov Sirijcev, Kurdov, Grkov, Bulgarov, Bošnjakov, Albancev, Rusov …, celo Vikingov je oblikoval večplastno mešanico, ki se še najlažje predstavlja pod skupnim imenom Istanbul.
Istanbul se razteza preko naše domišljije, ki v evropskem pogledu izhaja iz ostankov orientalistične fantazije. In čeprav se tega zavedajo tudi avtorice in avtorji te knjige, so se v času skupnega razmisleka (2018–2022) o življenju znotraj trikotnika vmesje–metropola–svoboda navzeli upanja, da bodo kot in- in out-siderji prispevali vsaj drobec k spoznavanju njegovih različnih obrazov. In zanetili razmislek o mejah svobode, ki je za ene v Istanbulu zadušljivo omejena, za druge pa edina možnost za golo preživetje.
