Ivo Vraničar / Kongresni trg v 20. stoletju

Prostor Kongresnega trga je dobil sedanji obseg v začetku 19. stoletja. Takrat so zaradi kongresa Svete zveze ali alianse uredili prostor nekdanjega kapucinskega samostana, zasuli jarke in podrli razpadajoče stavbe. Ljubljanskega kongresa leta 1821 so se udeležili avstrijski cesar, ruski car, neapeljski kralj in mnogi drugi politični veljaki.
Kongresni trg je v različnih obdobjih spreminjal svoje ime. Še pred kongresom se je imenoval Kapucinski trg. Po drugi svetovni vojni so ga preimenovali v Trg revolucije in nato v Trg osvoboditve. Leta 1991 je dobil zopet svoje staro ime Kongresni trg.
Ljubljanski župan Hradecki je dal na severnem robu trga leta 1824 urediti park. Ob poteh, ki so se križale v osmih smereh, so posadili drevesa. Park je dobil obliko zvezde, zato ga še danes imenujemo Zvezda.

Kongresni trg je bil v vsem obdobju svojega nastanka, od začetka 19. stoletja, osrednji prostor, povezan s pomembnimi dogodki slovenske zgodovine. V 19. stoletju je doživel mnogo zanimivih prireditev in obiskov. Postal je eno od središč družabnega življenja Ljubljančanov. Najlepše je bil okrašen leta 1856, ko je Ljubljano obiskal avstrijski cesar Franc Jožef s cesarico Elizabeto.
Pred I. svetovno vojno so bile na njem parade avstro-ogrske vojske, leta 1918 veličasten zbor ob razpadu monarhije in ustanovitvi Države SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov). Leta 1940 so na njem postavili spomenik kralju Aleksandru I. Karađorđeviću, ki so ga naslednje leto porušili italijanski okupatorji. Na dan osvoboditve je nanj prikorakala slovenska partizanska vojska in še istega meseca je z balkona Univerze zbrani množici spregovoril Josip Broz Tito. Na trgu so bila mnoga povojna politična zborovanja in manifestacije, družabni in športni dogodki ter prelomni dogodki pred osamosvojitvijo Slovenije in po njej.

Digitalna obdelava fotografij: Sarah Bervar in Sašo Kovačič
Oblikovanje: Mojca Turk
Jezik: slovenski, angleški
Velikost: 30 cm x 19 cm
Vezava: mehka
Založba: Muzej novejše zgodovine, 2011