Armin Linke

Ob pregledu Linkejevega opusa, ki ga predstavlja več kot sto črno-belih portretov, lahko opazimo, da njegovi homogeni konteksti temeljijo na podobnih družbenih identitetah izbranih subjektov, ki so vsi umetniki. Kar zadeva strukturo pomena, lahko zasledimo dve različni formalni različici. Pri celopostavnih portretih, na katerih je figura upodobljena v okolju, predstavlja bogat referenčni okvir samo okolje. To je večinoma javna galerija, v kateri je razstavljeno umetniško delo, slika, kip ali instalacija, portretiranega umetnika. Poznavalci sodobne umetnosti, ki redno spremljajo njene glavne manifestacije, bodo prizorišče zlahka prepoznali ali pa določene postavitve povezali s povsem konkretnimi razstavami in razstavnimi prostori, kot je na primer določena izdaja Beneškega bienala (1993) Damiena Hirsta ali kasselska Dokumenta (1992) Davida Hammonsa in tako dalje.

Besedilo: Giacinto Di Pietrantonio, Lara Štrumej
Jezik: slovenščina, angleščina
Velikost: 29,8 x 24 cm
Vezava: mehka
Založba: Moderna galerija Ljubljana, 1995