Revija Maska / Metodologije, taktike, strategije (št. 217-218)

Včasih ni dovolj, da deklarativno naslavljamo prave teme, če načini, kako to počnemo, ne podpirajo naših prizadevanj. Ta številka poskuša predstaviti nekatera metodološka, strateška in taktična orodja, s katerimi si lahko pomagamo pri odgovarjanju na vprašanje »kako«. Kako postopati, če si želimo umetnost ali družbo, ki naj bo vključujoča, skrbna, sočutna, pravična, nehierarhična, odpuščajoča, pogumna in tako naprej (vstavi poljubno vrednoto). Nedvomno pri določenih umeščenostih, predvsem tistih, ki so zaradi spola ali spolne usmerjenosti na lastni koži občutile krivice in nezadovoljstvo s prevladujočimi načini, kako se stvarem streže, obstaja večja občutljivost za te teme in pogosto iz povsem preživetvenih razlogov tudi več domišljije za izumljanje novih načinov reševanja zagat in ustvarjanja pogojev za sodelovanje in sobivanje. Zato ta številka preučuje zakladnico idej, kako se stvari lotiti drugače. Idej, ki izhajajo predvsem iz feminističnih in kvir perspektiv. V prispevkih nekatere izmed teh idej z nami delijo posameznice_ki ali člani_ce kolektivov, ki so uporabne in navdihujoče prakse izluščili iz lastne izkušnje, iz študij primerov ali konceptualnega raziskovanja.

Tovrstnim metodologijam, taktikam in strategijam bi lahko rekli tudi reparativne prakse. To poimenovanje, ki ga uvede kvirovska teoretičarka Eve Kosofsky Sedgwick, ko nasproti paranoičnega predlaga reparativno branje, mnogo avtoric in avtorjev dejansko tudi uporabi. To so tiste prakse, ki ne pristajajo na represivnost vnaprej določenih metod, ki lahko ohromijo vse, kar je nenormativno, ampak se odzivajo na specifične situacije in kompleksne odnose, da bi jih podprle in popravile. Ne pristajajo na sodbo z distance, ampak so vedno že vpletene z namenom, da bi podprle presenetljivo in vznikajoče in razvile taktike odpornosti in
medsebojne podpore tudi tam, kjer se zdi situacija brezupna.

Jezik: slovenščina
Velikost: 29 × 22,5 cm
Vezava: mehka
Založba: Maska, 2023