Tanja Pak / Srednji dih - s fotografijo

V svoji novi knjigi Predih umetnica Tanja Pak raziskuje svoje delo s steklom v relaciji do dihanja in prosojnosti.

"Tanja Pak o svojih steklih sama poudarja, da so zanjo vedno znova predvsem opna, lupina, kokon nekega diha … In spet se znajdemo v še drugačnem medprostoru, ko se vprašamo, čigav dih je to: nekaj manjših del je nadihala sama, večji objekti pa nastajajo v sodelovanju z mojstri v kolektivnih steklarskih delavnicah, pri čemer pa je to delo nezamenljivo njeno prav s tem, da v tem sodelovanju postaja tematizacija nekega nadosebnega diha. Tudi tam, kjer ne gre za pihano steklo; že v tem, da vroča snov izteče v po kalupu zmrznjeno obliko, naše doživetje pa jo znova odmrzne v začetno stanje. In nadosebna lepota teh steklenih objektov je v tudi tem, da umetnica z njimi ne išče tega, da bi bil vsak nekaj novega, ampak to, da so vsi nekaj vedno novega; ti objekti vznikajo kot nekaj vedno novega s čistostjo naravnih tvorb – ti objekti so vedno novi kot dihanje. In umetnica pravi: »Moje delo govori o dihanju.«"